Ča će mi Copacabana
To je to. Riu rečeva le še adeus in se odpraviva proti Paraty in nato dalje proti Sao Paulu. Ha, figo!
Zjutraj sva se z vso svojo potovalno imovino popakirala v najina nahrbtnika in se odpravila proti glavni avtobusni postaji. Že vožnja z mestnim avtobusom do postaje je bila nekaj posebnega. Sprva sva imela težavo spraviti se na avtobus, saj sva bila z nahrbtnikom spredaj in zadaj precej obilna, druga težava pa je bila, kako z vso to robo sedeti na sedežu ob divji vožnji, kakršno sva omenila že pred dvema dnevoma.
Ob prihodu na postajo pa naju je čakalo majhno presenečenje. Avtobus, na katerem naj bi bilo po najinem nočnem čekiranju na spletu še cca. 16 prostih mest in ki naj bi zapustil mesto ob 11h, je bil že polno zaseden. In prav tako nekaj naslednjih avtobusov za izbrano destinacijo. Naslednji avtobus, za katerega bi lahko dobila karte, naj bi odpeljal ob 14h. Znašla sva se pred odločitvijo – čakati 3 ure in pol na postaji v Riu in obiskati slikoviti Paraty za le en večer in eno jutro ali pa oditi nazaj v hostel in preživeti prvi res pravi sončen dan na plaži v Riu nato pa se v nedeljo odpraviti naravnost v Sao Paulo? Sončni Rio naju je premamil. Na postaji sva le še kupila karte do Sao Paula za naslednji dan – da ne bi zopet izvisela – in krenila nazaj v Botafogo.
Tako sva se v naslednje pol ure zopet prikazala na vratih istega hostla in iste sobe – le svoje stvari sva odložila na drugi dve postelji. Najin nenadni povratek je povzročil kar nekaj presenečenih obrazov in nasmehov.
Sonce je bilo visoko in nisva želela izgubljati časa, zato sva nase navlekla kopalke, brisačo in nujne potrebščine za na plažo strpala v najmanj vpadljivo supermarket vrečko in jo mahnila na sprehod do Copacabane. Ta je bila zaradi sobotnega popoldneva in fantastičnega vremena polna uživačev, ki so se metali v valove in srkali hladne pijače plažnih prodajalcev, od katerih lahko sicer kupiš vse od pečenih rakov do tatoojev.
Polna mivke in pretresena od visokih valov oceana sva se po nekaj urah praženja na plaži podala na sprehod vzdolž obale do Ipaneme, ki se je že kopala v zadnjih zlatorumenih sončnih žarkih, nato pa naprej mimo Lagoe nazaj domov v hostel v Botafogo.
Sončnemu dnevu sva dodala še močno caipirinho ter artistične čokoladice in res zadnji dan v Riu se je zaključil tako kot se šika.
0 Comments
Trackbacks/Pingbacks